Navadni glog (Crataegus laevigata L.)

Zeliščni čaj navadni glog

€6.00

Buy Now

Navadni glog (Crataegus laevigata L.) je ena najstarejših in najbolj cenjenih rastlin v evropskem zeliščarstvu. Že stoletja spremlja človeka kot tiha, zanesljiva podpora srcu, ožilju in notranjemu ravnovesju. Stari zeliščarji so ga uvrščali med najdragocenejša naravna sredstva, saj njegovo delovanje ni sunkovito, temveč postopno, globoko in trajno. Prav zato so vedno poudarjali redno in dolgotrajno uporabo. Navadni glog je grm ali manjše drevo, ki zraste do pet metrov visoko. Spomladi se odene v bele, nežno dišeče cvetove, poleti razvije globoko krpate, nazobčane liste, jeseni pa dozori v rdeče plodove – glogove jagode. Raste na gozdnih robovih, travnikih, grmiščih in ob poteh, na sončnih ali polsenčnih legah. Razširjen je po vsej Evropi in je pogost tudi v slovenskem prostoru, kjer ga narava velikodušno ponuja tistim, ki ga znajo opaziti. Stare zeliščarske knjige navajajo, da cveti maja in junija. Takrat nabiramo cvetove skupaj z mladimi listi, plodove pa septembra in oktobra, ko so popolnoma dozoreli. Nabiramo zmerno in spoštljivo – le toliko, kolikor potrebujemo – saj je glog trajnica, ki se vsako leto znova vrača. Glog velja za eno najboljših rastlin za srce. Po tradicionalnih virih krepi in uravnava delovanje srca, pomaga pri srčni slabosti, izboljšuje prekrvavitev in podpira delovanje koronarnega ožilja. Zeliščarji so ga priporočali tako pri povišanem kot pri znižanem krvnem tlaku, saj naj bi pomagal vzpostavljati ravnovesje. Posebej pomemben je bil pri starostnih spremembah srca, pri okvarah in vnetjih srčne mišice, pri okvari srčnih zaklopk, razširjenem in zamaščenem srcu ter pri poapnenju ožilja. V starih zapisih je poudarjeno, da je glog pomembna podpora tudi po srčnem infarktu, saj izboljšuje prekrvavitev in omogoča, da srčna mišica prejme dovolj hranil. Vendar so vedno opozarjali, da je ključ do uspeha vztrajnost – glog deluje počasi, a globoko, in svojo pravo moč pokaže šele po daljši, redni uporabi. Navadni glog ni deloval le na telo, temveč tudi na duha. Tradicionalno se je uporabljal pri napetosti, razdražljivosti, notranjem nemiru in nespečnosti. Veljal je za rastlino, ki pomirja srce in živčni sistem hkrati, zato je bil posebej primeren za ljudi, pri katerih se čustvene obremenitve odražajo kot telesne težave v prsih ali pri srcu. Stari zeliščarji so glog uporabljali tudi pri vročinskih boleznih, gripi, bronhitisu, kašlju, pljučnici in tiščanju v prsih. V zapisih se omenja tudi njegova uporaba pri božjastnih napadih (epilepsiji) kot podporna rastlina ter pri splošni telesni oslabelosti in starostnih pojavih. Čaj so tradicionalno pripravljali iz cvetov, listov ali plodov. Pili so ga po požirkih, pogosto sladkanega z medom. Iz plodov so pripravljali tudi tinkture, ki so jih po izročilu uporabljali pri ledvičnih kamnih, protinu in nekaterih presnovnih težavah. Zeliščarji so poudarjali, da so močnejši pripravki namenjeni izkušenim rokam in premišljeni uporabi. Navadni glog je ena tistih rastlin, ki človeka uči potrpežljivosti, povezanosti z naravo in zaupanja v naravne ritme. Staro znanje pravi, da zdravilne rastline niso ustvarjene za enkratno uporabo, temveč zato, da jih človek vsako leto znova nabira v svojem lokalnem okolju in si tako postopoma gradi lastno zalogo podpore za telo in duha. V času, ko se znanje hitro izgublja, je prenos teh izkušenj na naslednje generacije dragocen. Navadni glog ostaja tih, a mogočen zaveznik človeka – rastlina, ki raste ob poteh, kot da bi želela biti opažena, in nas opominja, da narava ne dela napak.